SUPERVIZOR Spletna aplikacija za spremljanje transakcij javnih institucij

Kazalo

O projektu prikaza porabe javnega denarja

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je bil sprejet leta 2010, v svojem prvem členu opredeljuje namen zakona in s tem tudi mandat Komisije za preprečevanje korupcije: krepitev delovanja pravne države, integritete in transparentnosti, odpravljanje korupcijskih tveganj in nasprotja interesov.

Posredni in neposredni proračunski uporabniki letno razpolagamo z okoli 4,7 milijardami evrov javnih, torej davkoplačevalskih sredstev. Gre za sredstva, ki niso namenjena izplačilu socialnih transferjev ali plač, ampak so uporabljena za plačilo blaga in storitev zasebnim subjektom. Zakonitost (in v manjši meri) smotrnost uporabe javnofinančnih sredstev nadzira oziroma regulira kar nekaj institucij – od internih revizijskih služb do računskega sodišča. Predvsem pa je odgovornost vseh javnih uslužbencev in v prvi vrsti njihovih predstojnikov, da delujejo pregledno in v interesu javnega dobra. K temu sodi tudi transparentna poraba javnega denarja, s katero so povezana sistemska korupcijska tveganja.

Javna dostopnost informacij o porabi javnega denarja omogoča splošno javno razpravo o sprejemanju odločitev, povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij ter zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Poleg tega je nadzor javnosti pomemben za vzpodbujanje in zagotavljanje poštene konkurence ter smotrno in učinkovito porabo javnih sredstev.

Pred dobrimi dvesto leti je angleški pravnik in filozof Jeremy Bentham zapisal, da je »tajnost instrument zarote, zato ne bi smela biti sistem normalnega vladanja.« Podatki, do katerih ponuja dostop aplikacija, tudi do sedaj formalno niso bili tajni. Javnost podatkov o porabi javnih sredstev je namreč opredeljena na zakonski ravni – Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-UPB2) jo določa v 3. odstavku 6. člena, Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) pa v povezavi z javnimi naročili v 22. členu, s čimer omogoča nadzor nad pravilnostjo delovanja javnega sektorja. Kljub temu pa je zahtevnost postopka pridobivanja podatkov in njihovega povezovanja pomenila oviro oziroma dejansko »zaprtost« teh podatkov pred javnostjo.

Iz opisanih razlogov se je Komisija za preprečevanje korupcije odločila za javno objavo podatkov o finančnih transakcijah proračunskih uporabnikov. Ti so na voljo prek spletne aplikacije, ki uporabnikom omogoča enostavno pregledovanje.

Pričujoče orodje predstavlja pomemben korak k bolj transparentnemu poslovanju države, ki ga bo komisija v sodelovanju z drugimi organi nadgrajevala in izpopolnjevala. Aplikacija ne omogoča vpogleda v finančne tokove med javnim in zasebnim sektorjem le splošni javnosti, medijem in stroki, ampak tudi preostalim regulatornim in nadzornim državnim organom.

S tem se po našem mnenju odpira nova paradigma dostopa do informacij javnega značaja ter nadzora in odgovornosti nad porabo javnega denarja. Obenem pa se izvršuje temeljni namen poslanstva Komisije za preprečevanje korupcije: krepitev delovanja pravne države, integritete in transparentnosti, odpravljanje korupcijskih tveganj in nasprotja interesov.

O virih podatkov

Komisija za preprečevanje korupcije je podatke o pravnih subjektih pridobila iz registrov AJPES-a in iz seznama davčnih zavezancev, ki ga vodi Davčna uprava republike Slovenije. Podatki o finančnih transakcijah in iz registra proračunskih uporabnikov so bili pridobljeni od Uprave za javna plačila, podatki o javnih naročilih pa s strani Ministrstva za finance in Uradnega lista Republike Slovenije (podatki so na voljo samo za obdobje od sredine leta 2007 naprej). Zbirka podatkov ne vsebuje podatkov o lastniški strukturi delniških družb, razen za delniške družbe, kjer te podatke na podlagi zakona vodi AJPES.

Komisija za preprečevanje korupcije se do objavljenih podatkov ne opredeljuje in tudi ne prevzema odgovornosti za njihovo točnost. Podatkov namreč nismo spreminjali, razen v primeru, ko smo jih zaradi varstva osebnih podatkov delno anonimizirali.

O podatkih in njihovem pregledovanju

Finančne transakcije proračunskih uporabnikov je mogoče pregledovati s pomočjo posebnega iskalnika, razvitega v ta namen. Trenutno iskalnik omogoča pregledovanje vseh plačil posrednih in neposrednih proračunskih uporabnikov prek Uprave za javna plačila od 1. 1. 2003 do 31. 7. 2011. Zaradi večje preglednosti so zneski transakcij preračunani v evre, in sicer iz tolarjev po centralnem paritetnem tečaju, iz ostalih valut pa po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izplačila.

Iskalnik omogoča iskanje porabe finančnih sredstev posameznega proračunskega uporabnika ter izplačil javnega denarja posameznim poslovnim subjektom in drugim pravnim osebam. Pri tem je na voljo tabelarični in grafični prikaz mesečnih vsot finančnih transakcij, in sicer po polnem imenu pravnega subjekta (kot je vpisano v register AJPES in register proračunskih uporabnikov) ter po korenu besede. Prav tako je na voljo podrobnejši pregled posameznih transakcij nad 2000 evri, pregled podatkov pa je mogoče omejiti tudi na posamezno obdobje.

Iskalnik ne omogoča iskanja po osebah, pri katerih v zbirki UJP poleg računa ni naveden vsaj še en dodaten identifikacijski podatek (fizične osebe, ki ne opravljajo nobene dejavnosti). Zaradi varovanja občutljivih osebnih podatkov so trenutno izvzeta tudi vsa nakazila na račune zdravstvenih zavarovalnic, depozitni račun Carinske uprave Republike Slovenije, nakazila državnih organov Klirinško depotni družbi za nakupe dolžniških vrednostnih papirjev Republike Slovenije ter izplačila Uprave za javna plačila za poplačilo obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev Republike Slovenije. Izločeni so tudi podatki o plačilnem prometu obveščevalno varnostnih služb RS. Zaenkrat niso dosegljivi podatki o nakazilih Banki Slovenije in ostalim slovenskim izvajalcem plačilnega prometa – ti podatki bodo objavljeni naknadno – prav tako trenutno viri podatkov ne vključujejo transakcij med proračunskimi uporabniki in dvigov gotovine proračunskih uporabnikov. Iz zbirke so izvzeta vsa plačila iz računov obveznih dajatev (pretežno vračila preplačanih davkov) ter plačila iz računov začasno zaseženih sredstev in sodnih depozitov. Pri nakazilih iz ZPIZ so izločena plačila z namenom "ODPLAČILO KREDITOV UPOKOJENCEV", "PREPOVEDNI OBROKI UPOKOJENCEV" ter "REFUNDACIJA NADOMESTIL KID". Splošno so izvzeta tudi nakazila, iz katerih nedvoumno izhaja, da gre za odtegljaj od plače (nameni: "ODTEGLJAJ", "KREDITI PO SPISKU", "ADMINISTRATIVNE PREPOVEDI", ...).

Naj poudarimo, da Komisija za preprečevanje korupcije ne razpolaga s podlagami za posamezna izplačila. V kolikor želite izvedeti podrobnosti in podlage posameznih izplačil, lahko po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja te informacije zahtevate od posameznega proračunskega uporabnika. Informacijo javnega značaja lahko zahteva kdorkoli, zahtevo pa je mogoče poslati tudi po elektronski pošti. Več informacij o tem, kako napisati zahtevo, lahko pridobite na spletni strani Informacijskega pooblaščenca.

Tehnične zahteve

Spletno aplikacijo je mogoče uporabljati z novejšimi spletnimi brskalniki. Pregledovanje podatkov deluje v brskalniku Google Chrome, brskalniku Firefox 3.6 ter njegovih novejših različicah, brskalniku Opera 11 in novejših različicah ter brskalniku Internet Explorer 9. Pregledovanje podatkov je pogojno mogoče tudi prek brskalnika Internet Explorer 8, vendar je uporabniška izkušnja v tem primeru bistveno slabša kot ob uporabi preostalih brskalnikov. Spletno aplikacijo je mogoče uporabljati tudi na pametnih mobilnih telefonih (Android, iPhone) in na tabličnih računalnikih.

Avtorji in zahvala

Aplikacija SUPERVIZOR je idejno zasnovala in izdelala Komisija za preprečevanje korupcije. Komisija za preprečevanje korupcije se zahvaljuje vsem organom, ki so nam posredovali podatke in sodelovali pri njihovem prikazu ter interpretaciji, zlasti Upravi za javna plačila (UJP), Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) ter Ministrstvu za finance. Komisija se za pomoč pri izdelavi aplikacije za iskanje in pregled podatkov zahvaljuje tudi Primožu Brataniču, Marku Samasturju in Petru Čuhalevu.